Sama šimfarija te je.
Kaj bi bilo boljše, če bi bili na odru štirje muzikanti, ki jih nihče niti po imenu ne pozna? Šef je bil tam, eden od pevcev (ne najboljši, pa tudi ne dovolj dobro pripravljen) in odlični trubači s pevaljkama iz Orkestra. Bijelo dugme ne obstaja več in iz napovednika je bilo razbrati, kako bo koncert potekal - to ni bil koncert Bijelega dugmeta, ampak koncert v počastitev 40-letnice začetka delovanja te največje jugo-rock-skupine (decembra 1974 sem bil na njihovem prvem slovenskem koncertu v Tivoliju - moj prvi veliki koncert v življenju).
Vzdušje v Taboru je bilo, kljub evidentni neuigranosti, enkratno, kar je videti s posnetka (čeprav noben posnetek ne more pričarati resničnega), saj tudi po 40-ih letih njihove pesmi prepevajo tako 15-letnice kot 80-letnice in tudi tisti 57-letnik s fotoaparatom v roki in klobukom na glavi v 1. vrsti, ki ga ti nisi hotel vzeti s sabo.
*Ko nije poludio, taj nije normalan!*Če pa želiš Dugmiče v kompletu pa
klikni tukaj (njihov predzadnji koncert, kjer sem jih tudi sam nazadnje videl v živo).